Gareh Kelisa – črna cerkev Vroča iranska poletja in star mercedesov avtobus brez klime sta kriva, da sem po nekajurni vožnji iz Tabriza v Maku prišel prepoten. V največji meri sem sicer kriv kar sam, ker nisem upošteval, da je karto za avtobus treba kupiti vnaprej. Sedeži so bili razprodani, čakal sem do zadnjega. Vmes sem pobral nekaj radovednih pogledov potnikov. Voznik se me je, verjetno edinega tujca, ki se je po dolgem času peljal z njegovim avtobusom, usmilil in me posedel na velik segret pokrov, pod katerim je v zadnjem delu rohnel motor. Vode nisem imel, zato sta mi