lone_wolf_01 - vmes
Razno

Mala pernata čudesa

Mala pernata čudesa Avtobusna postaja v Quitu, prestolnici Ekvadorja “No habla de mi vida, si la tuya no es un ejemplo” »Ne govori o mojem življenju, če tvoje ni vzorno!« Stavek, primeren za obračun z (ali obrambo pred) obrekljivci in škodoželjneži. Eden od sorodnih tekstov, ki jih marsikdo lepi na obzidja svojih profilov na družabnih pajčevinah, bodisi kot lasten umotvor ali s pripisovanjem avtorstva Tenzin Gyatsu, Mahatmi ali kateremu drugemu spiritualistu. Nekje med hojo z dvignjeno glavo in instant karmo. Kot »naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha«. Ni pa se mi zdelo, da se ta napis ravno

Preberi več »

Viringo – Inkovska Orhideja

Viringo – Inkovska Orhideja Zagledal sem to bitje s črno kožo, punk »irokez« frizuro na glavi, in revček se mi je v tisti vročini kar malo zasmilil, ker sem mislil, da mu je zaradi kakšne bolezni odpadla dlaka. Ampak izkazoval je precejšnjo živahnost v primerjavi z drugimi psi, ki so poležavali po mestu, in deloval ne samo zdrav, ampak prav razposajen. Tanke in daljše noge so z lahkoto držale vitek trup in premikal se je kot pravi vaški važič. Dotaknil sem se ga in podržal roko na njegovi topli mat koži in si mislil »A tako zgleda pasja koža pod

Preberi več »
Potovanja

Mjanmar

Mjanmar Dežela tisočerih pagod 1. del: Jangon Skozi okno letala sem gledal na ravnico pod strganimi oblaki in se spraševal, kje bomo sploh pristali. Med spuščanjem proti letališču je bilo videti, da je zemlja prepredena z vodnimi kapilarami. Kjerkoli je bilo vsaj malo struge, kotanje, je bila zalita z blatno rjavo vodo, ki se je razlivala na vse strani. Meandri so govorili, da je spodaj ena sama ravnina.  Vedel sem, da prihajam v deželo v monsunski dobi, a take povodnji vseeno nisem pričakoval. Doslej sem deževno dobo doživljal kot močan naliv okoli petih popoldne, o katerem je bil čez dve

Preberi več »
Razno

Feldban – vojaška ozkotirna železnica Logatec-Črni Vrh-Idrija 1916-1917

Feldban Vojaška ozkotirna železnica Logatec-Črni Vrh-Idrija 1916-1917 Vračanje z “brnjava” »Beseda ni konj. Povprašala bova. Če bodo vojaki spremljevalci nama dovolili, da se skobacava na polne vagončke, se taki prijaznosti ne bova odrekla. Na noben način in za nobeno ceno ne. Tako sva bila deležna sreče in milosti, da sva se vozila s prvo in zadnjo železnico, ki je kdaj povezovala Idrijo z zunanjim svetom. Železna cesta je bila ozkotirna, po njej pa so se premikali vagončki, »hunti« po domače, vlekla pa jih je prav tako majhna, bencinska lokomotiva. Vlakec ni imel predpisanega voznega reda, niti postaj in odmerjenega postanka.

Preberi več »
Razno

Feldban – vojaška ozkotirna železnica

Feldban Vojaška ozkotirna železnica Logatec-Črni Vrh-Idrija 1916-1917 Vračanje z “brnjava” »Beseda ni konj. Povprašala bova. Če bodo vojaki spremljevalci nama dovolili, da se skobacava na polne vagončke, se taki prijaznosti ne bova odrekla. Na noben način in za nobeno ceno ne. Tako sva bila deležna sreče in milosti, da sva se vozila s prvo in zadnjo železnico, ki je kdaj povezovala Idrijo z zunanjim svetom. Železna cesta je bila ozkotirna, po njej pa so se premikali vagončki, »hunti« po domače, vlekla pa jih je prav tako majhna, bencinska lokomotiva. Vlakec ni imel predpisanega voznega reda, niti postaj in odmerjenega postanka.

Preberi več »
Razno

Melhiorca

Melhiorca Tihotapka živega srebra Nihče ni vedel, koliko je stara. Verjetno niti sama ni bila čisto prepričana o tem, kolikšno težo let nosi. Šebreljska krošnjarka je živela z najmlajšim sinom Florjanom. Kar ji je uspelo pridelati na njivici, je v živobarvni culi, sešiti iz zaplat različnih kosov blaga, nosila prodajati v Idrijo. Z izkupičkom je kupovala idrijske čipke in jih preprodajala.    Bila je zgovorna, manj zadržani ljudje bi ji rekli gobčna. S prefinjenim žlobudranjem ji je uspelo kakšno čipko ali nekaj korenja dobro prodati. Od stalnega nošenja cule na hrbtu je dajala vtis, kot da je že malo zgrbljena. Takrat

Preberi več »
Razno

Nimiipuu in Appaloosa

Nimiipuu in Appaloosa Zgodba o Ljudstvu in Konjih https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Nezperceindians1895ish.jpg Unknown author, Public domain, via Wikimedia Commons 1. Zgodovina se bo ponavljala Hispaniola je latinsko ime za drugi največji antilski otok, ki si ga zdaj delita Dominikanska republika in Haiti. Konec leta 1492 je na tla otoka stopil Krištof Kolumb in ga takoj razglasil za ozemlje španske krone. Njegovo odpravo je sponzorirala španska kraljica Izabela, ki ji je ob pomoči Ferdinanda Aragonskega nedolgo nazaj uspelo še zadnjemu mavrskemu emirju iz Granade pokazati pot nazaj čez Gibraltarsko ožino. Rekonkvista je bila končana in katoliška Španija, očiščena krivovernih muslimanov in Judov, se je

Preberi več »
Razno

Processio Locopolitana – 300 let Škofjeloškega pasijona (1721-2021)

Processio Locopolitana – 300 let škofjeloškega pasijona (1721-2021) Lovrenc Marušič, doma iz Štandreža pri Gorici, je kot pater Romuald okoli leta 1715 prišel h kapucinom v Škofjo Loko. Loški kapucini so leta 1720 dobili dovoljenje za pripravo spokorne procesije v dramski obliki, kot so na veliki petek potekale v Ljubljani in Novem Mestu. Tam so bile v nemškem jeziku, oče Romuald pa je besedilo za škofjeloško spisal v slovenščini, režijski zapisi pa so v nemščini, latinščini in slovenščini. Tako je nastal rokopis z latinskim imenom Instructio pro processione Locopolitana in die parasceues Domini – Navodilo za škofjeloško procesijo na veliki

Preberi več »