Melhiorca
Tihotapka živega srebra
Nihče ni vedel, koliko je stara. Verjetno niti sama ni bila čisto prepričana o tem, kolikšno težo let nosi. Šebreljska krošnjarka je živela z najmlajšim sinom Florjanom. Kar ji je uspelo pridelati na njivici, je v živobarvni culi, sešiti iz zaplat različnih kosov blaga, nosila prodajati v Idrijo. Z izkupičkom je kupovala idrijske čipke in jih preprodajala.
Bila je zgovorna, manj zadržani ljudje bi ji rekli gobčna. S prefinjenim žlobudranjem ji je uspelo kakšno čipko ali nekaj korenja dobro prodati. Od stalnega nošenja cule na hrbtu je dajala vtis, kot da je že malo zgrbljena. Takrat se je težko živelo, bila je revna in brez moža. Gube na obrazu in špičasta brada so jo mogoče naredile videti starejšo kot je v resnici bila.
Ime ji je bilo Marina Melhiorca. Melhiorca je verjetno pomanjševalnica ženske oblike moškega imena Melhior. Ime je hebrejskega izvora, nosil pa naj bi ga najstarejši od treh magov, tisti, ki je novorojenemu Jezusu prinesel zlata.
A za njenimi iskrivimi očmi se je skrivalo prefrigano ženšče. Spajdašila se je s tatovi živega srebra, 9 naj bi jih bilo. V rudniku v Idriji so ga kradli, Melhiorca pa ga je tihotapila iz Idrije in prodajala. Menda ji to ni šlo najboljše od rok, tako da je bolj malo zaslužila.
Rudniški upravitelj Steinberg je bil zaradi pogostih kraj zaskrbljen. Kmalu so prijeli nekega kupca živega srebra in v strahu, da mu ne bi pulili nohtov in ga raztegovali na natezalnici, je povedal vse, izdal pa je tudi preprodajalko. Ker so Šebrelje, kjer je Melhiorca živela, spadale pod upravo tolminske gospode, jih je upravitelj zaprosil, da jo privedejo do meje idrijskih gospodarjev. Biriči so na božični dan gazili po novozapadlem snegu in ko so jo prijeli, so na njej stresli vse frustracije dolge poti in mokrih obuval. Pretepli so jo tako, da je komaj še dihala.
V Idriji so jo vrgli v ječo na gradu Gewerkenegg. Namesto da bi jo mučili so ji raje poslali duhovnika, da bi ji dal zadnje zakramente, saj so bili prepričani, da ne bo preživela. Čeprav jo je duhovnik dvakrat obiskal, pa revice vseeno ni pobralo. Upravitelju se je smilila in dal jo je preseliti v ječarjevo stanovanje, da je lahko spala na slami in si opomogla.
Ko so jo zasliševali, si je vsakič znova domišljala nove izmisleke in pomisleke, in z nekim neoprijemljivim besedičenjem so bile njene izjave pod vsako razumno stopnjo kredibilnosti. Tatovi, ki jih je zatožila, so ušli. Šele po pol leta so s pomočjo tiralic prijeli tri od devetih. Potem je najprej pobegnil tisti prvi kmet, ki je živo srebro kupoval, čez čas za njim še ostali zdolgočaseni lumpi. Melhiorci se to res ni zdelo prav, zato je po enem letu pobegnila še ona.
Čez nekaj tednov se je vrnila in Steinberga rešila prav sramotne zagate. Rekla je, da jo je skrbelo za sina in da se ji je tudi ostareli ječar smilil, zato se je vrnila. Ujetnikom je upravitelj nameraval okoli vratu obesiti table z napisom »tat«, Melhiorci pa »pomočnica tatov«. Tako bi jih celo uro javno sramotili na mestu, kjer se rudarji zbirajo za delo. Ker so vsi razen Melhiorce ušli, je celo razmišljal o hujši kazni zanjo – poslal naj bi jo na galejo. Njegovi nadrejeni so bili proti tej barbarski ideji, pa še ušesa so mu zaradi vseh spodrsljajev kar izdatno privili.
Kaj se je potem v resnici zgodilo z Melhiorco, je ostalo nekje v tisti preteklosti, kjer se nič oprijemljivega ne shrani. Zgodbo o njej so obudili od mrtvih v zadnjem času. Prefrigana tihotapka je res obstajala in mogoče gre prav za to, da je napol romantična zgodba o ženski-tihotapki bolj pomembna od njenega konca. Proces proti njej in tatovom živega srebra je trajal nenormalna 3 leta, od 1729 do 1731. Nekaj dokumentacije imajo shranjene v Idriji in v Grazu.
Mestni muzej Idrija ima v gradu Gewerkenegg razstavljene motive iz slikanice z naslovom »Tihotapka Melhiorca«, ki so jo izdali decembra 2020. Umetelno izdelano slikanico lahko razen na recepciji gradu v Idriji kupite tudi v Cerkljanskem muzeju ali jo naročite po pošti ali na spletu.
Izdal in založil: Mestni muzej Idrija
Besedilo: Marija Terpin Mlinar
Ilustracije: Irena Gubanc
Slikanico je mogoče naročiti na naslednjih povezavah:
https://www.muzej-idrija-cerkno.si/tihotapka-melhiorca-v-slikanici/
https://www.muzej-idrija-cerkno.si/zalozniska-dejavnost/monografije/
Zgodba o Melhiorci živi na polno. O njej je besedilo pesmi z naslovom Melhiorca spisal Milan Jež, izvajajo jo pa D’Butls s Triom Divje Babe in skupina Pomladni dan.
