lone_wolf_01 - vmes
Potovanja

Iguazú in koati

Iguazú in koati Eni imajo večje, drugi manjše. Vprašanje je, kdo ima največje, a odgovor ni enostaven, saj je odvisen od tega, kaj se meri – višina, širina, pretok ali še kaj drugega. V povezavi je seznam z večino pomembnejših, razporejenih po kontinentih. https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_waterfalls O slapovih je govora. Najbolj znani so verjetno po sponzorju poimenovani Viktorijini slapovi v Afriki, Niagarski v Severni Ameriki in slapovi Iguazú na istoimenski reki v Južni Ameriki. Vsi navedeni so veličastni in z množicami obiskovalcev. Veliki torej. Merilo Viktorijini Niagarski Iguazu Višina v metrih 108 51 64-82 Širina v metrih 1708 1203 2700 Pretok v

Preberi več »
Potovanja

Bilo je nekoč v Argentini

Bilo je nekoč v Argentini Deensel, CC BY 2.0 <https://creativecommons.org/licenses/by/2.0>, via Wikimedia Commons (Ne)varna evropska izkušnja Na oglede po metropoli smo odšli vsi, skupaj z vodičem, prosto popoldne pa sem izkoristil tako, da sem nonšalantno odšel po svoje. Ime hotela me ni prav na nič spominjalo in kmalu sem ga pozabil, vizitke z naslovom, ki je bila na pultu, nisem vzel. Vedel sem le, v katerem predelu mesta je. Lahkotno zanašanje na moj raztreseni spomin je kasneje botrovalo dodatno prehojenim kilometrom pri iskanju ulice, na dnu katere je bil hotel. Vsaka naslednja se mi je zdela prava in marsikatera ni

Preberi več »
Potovanja

Po Aleji Vulkanov

Po Aleji Vulkanov Le dvajset kilometrov od središča Quita, ekvadorskega glavnega mesta, poteka ekvator. Od tu ima država svoje ime. Quito je druga najvišje ležeča prestolnica na svetu, saj je zgrajena na andski planoti na višini 2.850 m, v njej živi okoli 2,5 milijona ljudi. Okoli Quita in naprej po rodovitni andski dolini proti mestu Cuenca na jugu se dvigajo vrhovi številnih vulkanov, ugaslih in občasno delujočih. Sredi preko 5.000 metrov nad morjem visokih vršacev se vije Panamericana, cesta, ki povezuje Ameriki od Aljaske do Argentine. Od Quita proti jugu do Latacunge je 6-pasovna (100 km), nadaljnjih 100 km skozi

Preberi več »
Potovanja

Jesenski maj v Patagoniji

Jesenski maj v Patagoniji Potovalna kovidna abstinenca je kriva, da sem se počutil nekoliko »zarjavelo« pred naslednjo, doslej najdaljšo potjo. Imel sem osnovne podatke o državah Južne Amerike, a manjkalo je še veliko. Predvsem stroški. Proračun je bil omejen in res ne bi rad nekje na pol poti ugotovil, da bo treba kmalu nazaj čez morje. Za cilj sem si zastavil večino držav, izpustiti sem nameraval Brazilijo in tiste tri tam gor na severovzhodu kontinenta, kamor redkokdo hodi. Skozi Paragvaj in Urugvaj bi šel samo, če bi bilo res smiselno, za Venezuelo pa sem še pred odhodom ugotovil, da mi

Preberi več »
Potovanja

Teyuna – Izgubljeno Mesto

Teyuna – Izgubljeno mesto Sestreljeni črni puran V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je na lov v hribovje Sierra Nevada de Santa Marta odšel Julio César Sepúlveda, sin poklicnega plenilca arheoloških najdišč Florentina Sepúlvede. Ko je prišel do divjega purana, ki ga je ustrelil v letu, je ugotovil, da je padel na raven kamen na strmem pobočju. Videl je, da stoji na kamnitem stopnišču. Čeprav je bilo obraslo z mahom, odpadlim listjem, lubjem, koreninami  in vejami, je takoj vedel, da je delo človeških rok. Odšel je po stopnicah do vrha in prišel do neznanega arheološkega najdišča. Zavedal se je, da je

Preberi več »
Razno

Mala pernata čudesa

Mala pernata čudesa Avtobusna postaja v Quitu, prestolnici Ekvadorja “No habla de mi vida, si la tuya no es un ejemplo” »Ne govori o mojem življenju, če tvoje ni vzorno!« Stavek, primeren za obračun z (ali obrambo pred) obrekljivci in škodoželjneži. Eden od sorodnih tekstov, ki jih marsikdo lepi na obzidja svojih profilov na družabnih pajčevinah, bodisi kot lasten umotvor ali s pripisovanjem avtorstva Tenzin Gyatsu, Mahatmi ali kateremu drugemu spiritualistu. Nekje med hojo z dvignjeno glavo in instant karmo. Kot »naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha«. Ni pa se mi zdelo, da se ta napis ravno

Preberi več »
Potovanja

Viringo – Inkovska Orhideja

Viringo – Inkovska Orhideja Zagledal sem to bitje s črno kožo, punk »irokez« frizuro na glavi, in revček se mi je v tisti vročini kar malo zasmilil, ker sem mislil, da mu je zaradi kakšne bolezni odpadla dlaka. Ampak izkazoval je precejšnjo živahnost v primerjavi z drugimi psi, ki so poležavali po mestu, in deloval ne samo zdrav, ampak prav razposajen. Tanke in daljše noge so z lahkoto držale vitek trup in premikal se je kot pravi vaški važič. Dotaknil sem se ga in podržal roko na njegovi topli mat koži in si mislil »A tako zgleda pasja koža pod

Preberi več »
Potovanja

Mjanmar

Mjanmar Dežela tisočerih pagod 1. del: Jangon Skozi okno letala sem gledal na ravnico pod strganimi oblaki in se spraševal, kje bomo sploh pristali. Med spuščanjem proti letališču je bilo videti, da je zemlja prepredena z vodnimi kapilarami. Kjerkoli je bilo vsaj malo struge, kotanje, je bila zalita z blatno rjavo vodo, ki se je razlivala na vse strani. Meandri so govorili, da je spodaj ena sama ravnina.  Vedel sem, da prihajam v deželo v monsunski dobi, a take povodnji vseeno nisem pričakoval. Doslej sem deževno dobo doživljal kot močan naliv okoli petih popoldne, o katerem je bil čez dve

Preberi več »
Razno

Feldban – vojaška ozkotirna železnica

Feldban Vojaška ozkotirna železnica Logatec-Črni Vrh-Idrija 1916-1917 Vračanje z “brnjava” »Beseda ni konj. Povprašala bova. Če bodo vojaki spremljevalci nama dovolili, da se skobacava na polne vagončke, se taki prijaznosti ne bova odrekla. Na noben način in za nobeno ceno ne. Tako sva bila deležna sreče in milosti, da sva se vozila s prvo in zadnjo železnico, ki je kdaj povezovala Idrijo z zunanjim svetom. Železna cesta je bila ozkotirna, po njej pa so se premikali vagončki, »hunti« po domače, vlekla pa jih je prav tako majhna, bencinska lokomotiva. Vlakec ni imel predpisanega voznega reda, niti postaj in odmerjenega postanka.

Preberi več »